Hiveguard opozarja na težave v čebelnjaku
Podjetniški up
Ko mladina stakne glave, nastanejo zelo zanimive, včasih celo revolucionarne poslovne ideje, ki bi jim jih odrasli lahko zavidali. Živ dokaz za to je skupina celjskih dijakov, zagretih čebelarjev, ki snujejo detektor za odkrivanje težav pri čebelah.
Helena Peternel Pečauer
Vodja projekta je 16-letni Anej Kostrevc, ki je letos končal prvi letnik Gimnazije Celje Center, z njim pa po najboljših močeh sodelujeta še vrstniška prijatelja Matic Absec iz celjske Tehniške gimnazije Lava in Žan Hedžet Kostajnšek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. Šolajo se na različnih smereh, imajo različna znanja, družita pa jih ljubezen do čebel in podjetniška žilica.
Ker so v svojih panjih večkrat naleteli na neljuba presenečenja, so začeli razmišljati, da bi bilo dobro, če bi bili nanje že vnaprej opozorjeni in bi težave lahko preprečili. »Tako se je začel projekt Hiveguard, kar bi v preprostem prevodu pomenilo 'stražar panja',« začne Anej Kostrevc.
»Razvijamo pripomoček, ki ga bo čebelar vstavil v panj, ta pa bo zaznaval najpogostejše vzroke za množični pogin čebel, za zmanjšanje gospodarske moči čebelje družine in za prenehanje zaleganja matice. Eden od vzrokov so različne bolezni, drugi je rojenje, tretja težava pa so čebelji ropi. To se resnično lahko zgodi. Močnejša čebelja družina vdre v panj šibkejše in izropa vse medene zaloge. Izračunali smo, da bi čebelar lahko preprečil po več tisoč evrov gospodarske škode na vsak panj, če bi bil opozorjen na spremembe.«
To moramo rešiti enkrat za vselej!
Prav Anej Kostrevc in Žan Hedžet Kostajnšek, ki čebelarita skupaj, sta imela v svojih panjih precej manjši medeni pridelek, ker so njune čebele doletele nevšečnosti, Matic Absec jih je spoznal ob očetu, izkušenem čebelarju. »Anej je rekel, da moramo to rešiti enkrat za vselej,« pove Žan Hedžet Kostajnšek.
»Čebelarstvo je v zelo prvinski fazi, zato smo združili dosedanje znanje, izkušnje, priskrbeli smo si vso dostopno literaturo, obiskovali krožke, predavanja in prišli do zasnove. Pred tem o podjetništvu nismo vedeli nič, tudi o programiranju bolj malo, a želja po izumu nas je gnala naprej.«
Zasnova naprave je zelo pomembna, saj ne sme motiti čebelarja, kaj šele čebel. Najboljša lastnost izdelka je, da ne opozarja na težave, ko se že zgodijo, takrat je namreč že prepozno, ampak dva tedna prej.
Kar zadeva morebitno konkurenco, so mladeniči ugotovili, da »na svetovnem trgu obstajajo le nekakšne tehtnice, ki čebelarju pokažejo panjsko maso, o napravi, ki jo mi snujemo, pa še nihče ni razmišljal«, potrdi Matic Absec. Anej Kostrevc doda: »Najboljša lastnost našega izdelka je, da ne opozarja na težave, ko se že zgodijo, takrat je namreč že prepozno, ampak dva tedna prej.«
Celjski dijaki so za pomoč poprosili tudi doktorja čebelarstva, prof. Janka Božiča z Biotehniške fakultete v Ljubljani. »Močno nam pomaga pri strokovnih zadevah, raziskavo trga pa smo delali prek Čebelarske zveze Slovenije,« poudari Žan Hedžet Kostajnšek. Odziv čebelarjev je bil spodbuden. Njihova naprava hiveguard bo vsebovala senzorje za vlažnost, temperaturo, zvok in maso. Ti bodo s pomočjo algoritma čebelarju pravočasno pokazali, da se v njegovem panju nekaj dogaja. »Zasnova naprave je zelo pomembna, saj ne sme motiti čebelarja, kaj šele čebel. Razvili smo zelo tanko, majhno ploščico, ki se lepo prilega notranjosti panja. Razčlenjena je na štiri izdelke, ki smo jih sprogramirali za vsako težavo, ki smo jo prej omenili. Tako si čebelar lahko omisli tudi posamezne indikatorje, lahko, denimo, vzame le tistega za rojenje. Vstavljanje napravice je sila preprosto, vsakdo jo skozi žrelo panja lahko namesti sam, brez vrtanja ali predelav panja. Tudi tehnologija z ničimer ne moti čebel, strežnik, ki sprejema signale s senzorjev, pa smo postavili zunaj panja,« pravi Kostrevc.
Premladi za podjetje
Fantje bodo vse te signale speljali tudi na svoj strežnik. »Informacije bomo obdelovali in konkretnemu čebelarju prek spletne aplikacije ali mobilnega telefona poslali sporočilo, kaj se dogaja v njegovem panju. Mislili smo tudi na varovanje podatkov, zato teh informacij ne bomo delili z vsemi,« razloži Matic Absec.
Prototip je zdaj v fazi testiranja na biotehniški fakulteti. »Prof. Božič je senzorje namestil na svoje panje. Če kaj ne bo delovalo tako, kot smo si zamislili, bomo zadevo izpopolnili. Napravo pa že testira še nekaj slovenskih čebelarjev.« Pravijo, da cena njihovega izdelka ne bo visoka, tako da si jo bo lahko privoščil vsak čebelar. »Če bo šlo vse po sreči, bo naprava na trgu že prihodnje leto.«
Mladeniči so se že dogovorili, da bodo ves začetni zaslužek kasneje vložili v svoje podjetje in v razvoj novih izumov na področju čebelarstva. Projekt so prijavili pri organizatorjih Expo Live, ki bo leta 2020 v Dubaju.
»Odgovor še čakamo, prijavili pa smo se prek šole. Nihče od nas namreč še nekaj časa ne bo polnoleten, zato ne moremo odpreti svojega podjetja. To bomo prav gotovo storili takoj, ko bomo lahko. In še koga zaposlili,« je v imenu vseh treh na koncu obljubil Anej Kostrevc.
