Za gasilce v mladinsko podjetniško zadrugo
Podjetniški up
Skupina velenjskih maturantov se je lotila družbeno odgovornega podjetniškega projekta Intervent, od katerega sprva niso pričakovali kaj dosti dobička. A ko je ideja dozorela v izdelek, se je izkazalo, da lahko postane uspešnica, to pa je štiri mlade fante, velike prijatelje, vodilo v ustanovitev mladinske zadruge.
Helena Peternel Pečauer
Vsi štirje fantje so že opravili maturo na splošni gimnaziji Velenje, kar vsi so se vpisali na strojno fakulteto, letošnje malo daljše počitnice pa bodo posvetili poslu. Vodja ekipe Mitja Hrovat je že leta prostovoljni gasilec, glasbenik, igra trobento in kontrabas, njegov sošolec Domen Hojkar rad vozi motor in se ukvarja s karatejem, Timotej Šehič kolesari, zelo ga zanimajo avtomobili, Val Dolenc pa je med njimi menda najbolj tehničen tip, kot pravijo.
Kljub temu da imajo različne prostočasne dejavnosti in življenjske izkušnje, je njihovo prijateljevanje še bolj povezal vznemirljiv svet podjetništva. »Preprosto nas je zanimalo, kako bo, pa smo se vključili v Ustvarjalnikov krožek,« pove Timotej Šehič.
Med podjetniškim usposabljanjem se je v Mitjevi glavi rodila ideja: »Kot gasilec vem, kakšne težave nastopijo, ko te pokličejo na intervencijo, pa obtičiš v cestni gneči in ne moreš pravočasno priti na zborno mesto ali na kraj požara. Šteje vsaka minuta, zaradi adrenalina navadno voziš agresivneje in zato se v prometu lahko zgodi marsikaj. V glavi imaš le čim krajši možni odzivni čas. Kaj storiti?«
Nič drugega kot v prometu posebej opozoriti na gasilce, ki hitijo reševat življenja in premoženje. Ko je Mitja Hrovat zamisel predstavil sošolcem in mentorjem, so jo z navdušenjem podprli. Staknili so glave in kmalu so imeli kaj pokazati. Izdelek so poimenovali intervent.
Med razvojem naredili kup napak
Fantje priznajo, da so se v procesu razvijanja tudi marsikdaj zmotili, a se iz tega ogromno naučili. Interventu so želeli dodati elektroniko, da bi utripala luč, hoteli so na zapletenejši način ukrivljati plastiko, testirali so pleksisteklo, aluminij in še marsikaj, a na koncu dognali, da je včasih manj več. Končna podoba se je skrčila na »trikotno ukrivljen valjast kos foreksa, pobarvan s fluorescentno oranžno barvo, nanj pa je nalepljena odsevna nalepka, na kateri piše GASILEC 112. Spodaj sta dva z gumo obložena magneta, ki uporabniku omogočata preprosto namestitev na streho vozila,« izdelek opiše Val Dolenc.
Toda le ideja in prototip bi bila premalo. »Kdo bo to kupil?« so se spraševali. Za prve odzive so potipali na seji poveljstva Gasilske zveze Šaleške doline. »Odziv je bil odličen. Izvedeli smo, da so gasilci že sami poskušali reševati to težavo, a jim ni uspelo, in da nas bodo zato z vsemi štirimi podprli,« pove Hrovat, Šehič pa poudari, da so s projektom seznanili tudi Gasilsko zvezo Slovenije.
Predvsem zato, ker mora biti takšen izdelek podprt tudi z zakonodajo. Urediti to pa je bil prav poseben zalogaj. »Nikakor nismo mogli priti do odgovornih na ministrstvu za infrastrukturo. Eno leto smo jim pošiljali elektronsko pošto, jih klicali po telefonu, tam pa so nas pošiljali od enega do drugega. Šele pred kratkim so nas sprejeli na sestanek, pred nekaj dnevi pa smo z ministrstva dobili dovoljenje za uporabo interventa, s poudarkom, da oznaka 'gasilcu ne daje nobene prednosti v prometu, da je zgolj obvestilne narave, uporabniku pa ne dovoljuje kršenja CPP'. Zraven piše še, da pozdravljajo našo akcijo in ne vidijo nobenih zadržkov za uporabo. Zdaj je to uradno,« razloži Hojkar.
Prva naročila
Nato so šli takoj v akcijo in v samo dveh dneh dobili prvih 50 naročil, občina Velenje bo z njimi opremila lokalne gasilce. To bi še nekako zmogli sami, v garaži Valovih staršev, kjer so razvijali tudi prototip, a ker pričakujejo še več naročil, so se že poslovno dogovorili s podjetjem iz Slovenskih Konjic, da jim bo krivilo plastiko.
Doslej so barvali sami, a povpraševanje jih je prisililo v iskanje podjetja, ki bo to izvajalo zanje. »Kmalu bomo izdelek ponudili tudi na tuje trge. Vemo, da tudi na Balkanu, na Madžarskem, Češkem in drugod teh stvari nimajo rešenih,« poudari Mitja Hrovat.
Ker so fantje zbirali donacije za razvoj izdelka, so potrebovali podjetniški račun in edina pravna oblika organizacije, ki so jo lahko odprli, je bila mladinska zadruga. Od decembra ji predseduje Mitja Hrovat. »Tudi to je kar trajalo, a na koncu smo le dobili zadrugo. Če bi izbrali kakšno drugo obliko podjetništva, bi izgubili status študenta.«
Oblikovali so tudi spletno stran www.intervent112.com, v njihovih glavah pa se že krešejo nove ideje. Samo v okviru gasilstva vidijo še veliko priložnosti, s strojniškim znanjem, ki ga bodo pridobili na fakulteti, pa bodo svoje podjetništvo lahko razširili še na druga področja življenja.
