Načrt za čas, ko pride smrt
Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc je s svojo vizionarsko idejo o graditvi novih domov za starejše razbremenila levji delež aktivnega prebivalstva, ki tako lažje živi, dela in ustvarja, zase in za svojo družino. Prav o tem govori tudi njena že deveta knjiga Dočakal boš pokoj, Razmislek o moji starosti.
Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc je soustanoviteljica veličastnega poslovnega imperija, je večinska lastnica zavarovalniške skupine Prva in družbe za upravljanje domov za upokojence DEOS. Za mnoge je kontroverzna osebnost z zavidanja vredno poslovno potjo, ženska, ki jo ljudstvo ljubi in sovraži hkrati. Slednje verjetno zgolj iz zavisti. Je ženska za katero pogosto slišimo in beremo, da je ostra, odločna, neomajna in neposredna, skratka managerka, s katero ni šale. Vendar si moramo priznati, da je s svojo vizionarsko idejo o graditvi novih domov za starejše razbremenila levji delež aktivnega prebivalstva, ki tako lažje živi, dela in ustvarja, zase in za svojo družino. Prav o tem govori tudi njena že deveta knjiga »Dočakal boš pokoj«, Razmislek o moji starosti, ki jo prek spletne strani pogrebninacrt.si podarja Slovencem, izšla pa je tudi v knjižni obliki, v 7000 izvodih.
Alenka Žnidaršič Kranjc je izjemna ženska, ki od blizu pokaže povsem drugačno naravo, kot jo poznamo iz medijev, ter svojo iskreno in človeško plat. V njenem značaju in načinu govora je nekakšna odločna toplina, s katero brez težav nagovarja širše množice. Ne zakriva si oči pred spremembami, ki jih vedno spremlja tudi strah. Z njim se borimo vsi, ki nam je mar, da si uredimo življenje. Vendar jo strah motivira, ne hromi.
Je poslovna ženska, ki ne skriva svoje racionalne usmerjenosti v življenju in poslovnega razuma, očetova dediščina, kot pravi, obenem pa je ženska, ki preseneti z zdravorazumsko kmečko logiko in prepričanjem, da svojih bremen ne bo prelagala na druge, tudi na svoje naslednike ne. Ko se je pred kratkim osebno srečala s smrtjo svojega očeta, je začela razmišljati, da sta tudi staranje in posledično smrt, če se imamo seveda sploh priložnost postarati, ker tudi to ni vsem dano, področji, ki ju je potrebno povsem zavestno in razumsko urediti še za časa življenja. Alenka Žnidaršič Kranjc temu pravi odgovorno staranje, kot imamo odgovorno življenje.
Večino ljudi je strah premišljevati o koncu, čeprav vsi vemo, da je vse minljivo. Tako kot načrtujemo poroko in rojstva, bi morali načrtovati tudi staranje, ker si le tako lahko zagotovimo, da bomo v starosti živeli standard, ki smo ga navajeni. Staranje pred nas postavlja številne preizkušnje, ne glede na to kako dobro se z njimi spopadamo, pa vemo, da se bomo prej ali slej morali tudi posloviti, kakor koli nam je o smrti zoprno govoriti. Zato se je Alenka Žnidaršič Kranjc odločila, da o njej spregovori kar sama, v omenjeni knjigi.
V tej luči se je odločila za še eno poslovno potovanje, ustanovila je namreč novo družbo z imenom MPN (Moj pogrebni načrt). »Če ne razrešimo stvari, ki bi jih morali, nalagamo svojim potomcem bremena, a jih niso dolžni nositi,« pravi Alenka. Če ne uredimo svojih stvari pred smrtjo, naložimo nekomu drugemu, da bo to urejal namesto nas, kar je nepošteno in neodgovorno, saj imajo tako kot mi, tudi naši otroci pravico do svojega življenja.
»Kdor ni odgovorno živel, tudi umreti ne more odgovorno,« je dosledna Žnidaršič Kranjčeva, ki meni, da naša smrt najbližjim ne sme povzročiti dodatnih (eksistencialnih) stisk.
